Geodetska uprava Republike Slovenije se je oktobra kot uradni partner udeležila enega največjih regijskih strokovnih dogodkov s področja geodezije. V Etno selu Stanišići pri Bijeljini se je zbralo okoli 700 udeležencev iz Srbije, Republike Srbske in širše regije, z namenom izmenjave izkušenj, predstavitve aktualnih tem in sodobnih tehnoloških pristopov v geodetski stroki.

Drugi Sabor geodetov Srbije in Srpske je potekal v Bijeljini od 13. do 15. oktobra 2025. Organizatorji so dogodek zasnovali kot strokovni prostor, kjer se povezujejo nacionalne geodetske uprave, strokovna združenja in akademski predstavniki, zato je imel tudi močan institucionalni značaj. V ospredju so bili izzivi razvoja geodetske stroke, posodobitve sistemov prostorskih podatkov ter vprašanje, kako digitalizacijo prevesti v boljšo prakso in boljše storitve.

V plenarnem delu je predstavnik Matjaž Grilc predstavil predavanje Geo Slovenija, moč povezovanja v novi eri geoprostornih podatkov. Osrednja ideja nastopa je bila, da se geoprostorski sistemi premikajo od klasičnih, bolj ločenih pristopov k horizontalno povezanim rešitvam, kjer prostorski podatki služijo širši skupnosti in ne le posameznim institucijam. Posebej je izpostavil, da projekt SLO4D v okviru NOO gradi prostorski podatkovni prostor nove generacije, ki povezuje področja nepremičnin, prostora, okolja, voda in infrastrukture. V tem okviru je Geo Slovenija predstavljena kot skupnost in ekosistem, kar pomeni več kot portal, gre za prostor zaupanja, izmenjave znanja in podporo končnim uporabnikom, kot so občine, inšpekcijske službe in raziskovalci.

V zaključnem delu predstavitve je bil izpostavljen tudi konkreten primer sodelovanja, koncept posredovanja ažurnih rastrskih podatkov s pomočjo komercialnih satelitskih posnetkov Planet Labs PlanetScope. Gre za dnevno osvežene posnetke z ločljivostjo 3 do 5 metrov, ki Sloveniji omogočajo stalnejši nadzor nad spremembami v prostoru, lažje prepoznavanje črnih gradenj, degradacije okolja ali nezakonitih posegov. Takšna rešitev je pomemben gradnik sodobne geoprostorske infrastrukture, ker temelji na hitrosti, razpoložljivosti in vključevanju različnih virov podatkov.

Ob robu konference so potekala tudi srečanja z vodstvi geodetskih uprav Srbije in Republike Srbske. Pogovor je bil usmerjen v izzive digitalizacije, interoperabilnost ter možnosti usklajenega razvoja nacionalnih sistemov prostorskih podatkov. Sogovorniki so pristop Geo Slovenija prepoznali kot napredno in uporabno usmeritev, ki je primerna tudi za prenos dobrih praks v regiji.

Udeležba Geodetske uprave na Saboru je bila zelo uspešna. Okrepili smo prepoznavnost Slovenije kot strokovno in strateško zrelega akterja, ki prihodnost prostorskih podatkov gradi na povezovanju, sodelovanju in tehnološki odprtosti. Dogodek je utrdil naš položaj v regiji ter odprl nove možnosti za prenos znanja in skupne projekte.