Projekt: SKUPNA INFRASTRUKTURA ZA PROSTORSKE INFORMACIJE

Slovenija je na področju infrastrukture za prostorske informacije že presegla začetno fazo, saj je aktivnosti na tem področju začela z implementacijo evropske direktive INSPIRE v slovenski pravni red.

Eden izmed glavnih ciljev predmetnega projekta je vzpostavitev Skupne infrastrukture za prostorske informacije, kar predstavlja logično nadaljevanje in nadgradnjo naših preteklih prizadevanj. Ta korak je skladen s svetovnimi smernicami, saj se vse napredne geoinformacijske družbe danes srečujejo z izzivom »kam po INSPIRE2« ali izzivom horizontalne integracije razpršenih baz podatkov in informacijskih sistemov, kar je danes realnost tudi v Sloveniji.

Zavedanje o pomembnosti te tematike so izkazali tudi v Združenih narodih, saj so ugotovili, da je za dosego ciljev trajnostnega razvoja, zastavljenih v Agendi 2030, nujna vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije na trdnih temeljih. Zato so uvedli Integrirani okvir za prostorske informacije (angl. »Integrated Geospatial Information Framework – IGIF«), ki služi kot strukturirana smernica za vzpostavitev ali nadgradnjo obstoječih infrastruktur za prostorske informacije v posameznih državah. IGIF vključuje devet strateških usmeritev, ki obravnavajo vse vidike vzdrževanja takšne infrastrukture, vključno z upravljavskim, s tehnološkim in človeškim vidikom. Informacije, ki nastajajo kot rezultat delovanja preostalih stebrov projekta, skupaj z Integriranim okvirom za prostorske informacije IGIF, bodo služile kot temelj za izdelavo Strategije infrastrukture za prostorske informacije in njene konkretizacije v obliki Akcijskega načrta IPI.

Strategija razvoja Slovenije 2030 postavlja med svoje cilje trajnostno upravljanje z naravnimi viri, ki ga je treba doseči z zagotavljanjem kakovostnega življenjskega okolja ter odgovornim in učinkovitim upravljanjem s prostorom, s posebnim poudarkom na ponovni uporabi funkcionalno razvrednotenih območij.

Skladno z evropskimi usmeritvami, ki so opredeljene v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, je Slovenija prepoznala krožno  gospodarstvo kot strateško razvojno prioriteto.

Ponovna uporaba prostora mora biti osrednji koncept vseh aktivnosti, povezanih s prostorom,  vključno s prostorskim načrtovanjem, z ukrepi za razvoj zemljišč in gradnjo. V Sloveniji je ključno  ustvariti pogoje, ki bodo omogočali, da se bodo površine za prebivanje, rekreacijo in delo pridobivale prednostno z reaktivacijo obstoječih stavb in zemljišč, ne pa z gradnjo novih objektov in dodatno urbanizacijo prostora. Podpora ponovne uporabe prostora mora  biti zagotovljena s primernimi ukrepi na področju prostorskega načrtovanja, organizacije,  financiranja in ekonomije.

V okviru tega projektnega stebra bodo skladno s tehnično dokumentacijo opredeljeni koraki in  aktivnosti za prehod od že vzpostavljenega in delujočega sistema  infrastrukture za prostorske informacije (IPI) do učinkovitega gospodarjenja s prostorom. Prehod bo podprt z načrtom aktivnosti in s konceptom finančnega mehanizma, ki bo omogočal kontinuirano izvajanje  strategije krožnega gospodarjenja s prostorom.

Ta steber je bil prvotno poimenovan s kratico RSS, kar v angleščini pomeni »Recycle Space Slovenia«.

Projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir je kompleksna operacija, v katero so vključeni direktorati in organi Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), vsak s svojim naborom konkretnih projektov. Projektne aktivnosti se razlikujejo glede na potrebe in obsegajo širok spekter nalog, vključno z zbiranjem in nadgradnjo podatkovnih zbirk ter vzpostavitvijo ali nadgradnjo informacijskih sistemov.

Da bi vzpostavili enotno in učinkovito infrastrukturo prostorskih informacij, je treba zagotoviti usklajeno in celovito načrtovanje. To ne sme biti prepuščeno posameznim resorjem, ampak je treba pridobivanje podatkov in vzpostavljanje ter nadgradnjo informacijskih sistemov izvesti skladno z univerzalnim modelom horizontalne integracije, ki je strateški cilj skupne infrastrukture za prostorske informacije.

V tem stebru bo vzpostavljen generalni procesni model nepremičnin, prostora, okolja in voda. Identificirane bodo točke povezovanja med posameznimi procesi in opisane bodo naloge, ki jih je treba izvesti, da bo horizontalna integracija posameznih procesov v celoti zaživela. Seveda pa to ne obsega le informacijskih nalog. Treba je vzpostaviti celotno okolje sodelovanja, ki bo vključevalo medsebojne dogovore o izmenjavi podatkov znotraj in tudi z zunanjimi partnerji (Ministrstvo za digitalno preobrazbo – MDP), platforme za sodelovanje in usposabljanje ter nenazadnje tudi ustrezne sektorske zakonske podlage, če te še niso implementirane.

Na osnovi dogovorjenih pravil in standardov skupne infrastrukture bodo pripravljena orodja za validacijo podatkovnih zbirk in aplikacij, kar bo omogočilo horizontalno integracijo, s ciljem povezovanja procesov in posredovanja podatkov.

Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in povečanje zmogljivosti prenosa podatkov prinaša revolucijo v upravljanju procesov, prikazovanju rezultatov in v simulaciji odločitev, pa vendar je za optimalno povezljivost potrebna ustrezna infrastruktura, vključno z omrežnimi storitvami in tehnologijami.

V okviru projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir bodo vzpostavljene številne digitalne baze podatkov in informacijske rešitve na zelo različnih tehnologijah. Pomembno je, da se vzpostavijo skupni gradniki, ki bodo omogočali horizontalno integracijo. Tehnološke platforme in gradniki prostorskih informacij so pomemben del skupne infrastrukture za prostorske informacije in bodo podpirale procese na področjih nepremičnin, prostora, narave, okolja in voda.

Zaradi velike pomembnosti in kompleksnosti skupne infrastrukture se bo njeno vzpostavitev načrtovalo skozi proces preverjanja in ocenjevanja rešitev v »peskovniku«. Ta predstavlja različna okolja, v katerih se preverijo ideje, standardi, napredne tehnologije, vsebinski izdelki in tehnične platforme, kar bo posledično omogočilo doseganje ciljev strateškega načrta digitalizacije eMOP in oblikovanje naprednih uporabniških izkušenj za aplikativne rešitve eMOP. V ta namen bo vzpostavljen tudi prototipni spletni portal za demonstracijo sodobnih tehnologij obdelave in prikaza prostorskih podatkov.

Seveda tudi pri peskovniku ni govora samo o tehnoloških skupnih gradnikih, ki zagotavljajo medsebojno povezovanje in prikazovanje podatkov. Drugi vidik teh skupnih gradnikov je organizacijski in podporni, pri čemer je v mislih npr. oblikovanje baze znanja, pomoči uporabnikom in promocije možnosti uporabe vzpostavljene skupne infrastrukture prostorskih informacij.

V hitro spreminjajočem se svetu nam formalna izobrazba ne zadostuje več. Nujna sta vseživljenjsko učenje in kontinuirana krepitev kompetenc, znana tudi kot opolnomočenje.

Pri projektu Skupna infrastruktura za prostorske informacije je ta koncept ključen. Projekt vključuje namenske vire za stalno, ciljno usposabljanje strokovnjakov in vodilnih kadrov.

Danes predstavljata omejevalni dejavnik pri snovanju, razvoju in pri upravljanju infrastrukture za prostorske informacije ter povezanih geoprostorskih aktivnosti predvsem človeška zmogljivost in usposobljenost. Cilj tega projekta in aktivnosti v okviru stebra »opolnomočenje« je ta akutni problem omiliti ali celo odpraviti.

Prioritetna naloga tega stebra je krepiti znanje in enotno razumevanje znotraj geoinformacijske skupnosti v Sloveniji, hkrati pa je treba izdelati orodja, ki bodo prek spletnega portala GEO Slovenija dostopni vsem uporabnikom prostorskih podatkov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je v preteklosti izpeljalo vrsto strokovno izjemnih projektov, ki niso dragoceni le za slovensko družbo, ampak se lahko uvrstijo med najuspešnejše projekte digitalizacije in digitalnega prehoda v Evropi.

Čeprav so ti projekti strokovno dosegli svoj cilj, sta bila informiranje o aktivnostih projekta in promocija rezultatov pogosto zapostavljena. V predmetnem projektu se promocija obravnava kot samostojna aktivnost, za katero so zagotovljeni ustrezni viri. Cilj je ozaveščanje širše javnosti o rezultatih projekta in – kar je še pomembneje – možnostih uporabe podatkov in storitev, ki bodo na voljo v Skupni infrastrukturi prostorskih informacij. Za ta namen bodo vzpostavljeni spletni portal GEO Slovenija in še drugi digitalni kanali za posredovanje informacij. S tem bodo nadgrajene aktivnosti, ki so bile začete s sistematičnim obveščanjem javnosti v projektu eProstor.