S povezovanjem podatkov, procesov in sistemov do geoprostorskega digitalnega dvojčka ter novih možnosti za učinkovitejše upravljanje prostora želi Geodetska uprava RS čimbolj približati podatke uporabnikom. Naše delo in razvojne procese je danes na 33. dnevih informatike predstavil Matjaž Grilc, Vodja Projektne enote za vodenje strateških in evropskih projektov.

V Sloveniji smo v zadnjih letih veliko vlagali v digitalizacijo prostorskih podatkov in postopkov. Ob tem se je pokazalo, da sama digitalizacija ni dovolj, če sistemi med seboj niso povezani, podatki ostajajo ločeni, procesi pa še vedno zahtevajo ročno delo. Prav zato smo s projektom SLO4D začeli povezovati ne le podatke, temveč tudi procese, z Geo Slovenija vzpostavili okvir sodelovanja, z novim projektom VAIKARDD pa odpiramo pot v dobo geoprostorske inteligence.

V preteklosti smo se pri upravljanju prostora pogosto srečevali s podatkovnimi silosi, nepovezanimi informacijskimi sistemi in postopki, ki niso tekli čez različne rešitve, čeprav so bili vsebinsko tesno povezani. To je v praksi pomenilo ročno iskanje, prenašanje in preverjanje podatkov, kar je podaljševalo postopke ter povečevalo možnost napak.

Na ta izziv smo odgovorili s projektom SLO4D, katerega cilj ni bil le povezati podatke, ampak predvsem povezati procese. To pomeni, da lahko postopki, kot sta izdaja mnenja ali dovoljenja, potekajo čez več informacijskih rešitev samodejno. Sistemi med seboj komunicirajo avtomatsko, podatki se prenašajo brez ročnega posredovanja, povezave pa smo vzpostavili z uporabo API-jev in dogodkovnega povezovanja prek integracijskega vmesnika KAFKA. Pomembno je, da ta pristop ni ostal le na ravni koncepta, ampak že deluje v realnih postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja in sprejemanja prostorskih aktov.

Iz teh izkušenj se je razvila tudi Geo Slovenija, ki povezuje tri ključne elemente: podatke, pravila in infrastrukturo. Gre za skupne standarde, jasno določene odgovornosti in tehnično osnovo, ki omogoča, da sistemi dejansko sodelujejo. Navzven se to kaže tudi skozi Portal Geo Slovenija kot enotno vstopno točko.

Pri razmisleku o prihodnjem razvoju se vse pogosteje odpira tudi vprašanje digitalnega dvojčka. Pogosto ga povezujemo predvsem s 3D prikazom prostora, vendar je digitalni dvojček veliko več kot le vizualni model. Temelji na realnih podatkih, se sproti posodablja, vključuje časovno komponento in omogoča simulacije različnih scenarijev. Tako ne prikazuje le, kako prostor izgleda, temveč tudi, kako se spreminja in kaj se lahko zgodi v različnih okoliščinah, na primer pri poplavah, prometu ali prostorskem razvoju.

Pomembno je tudi razumeti, da obstaja več različnih digitalnih dvojčkov, na primer za promet, vode, plazove, energetiko ali okolje. Vsi pa potrebujejo skupni prostorski okvir. Prav zato je geoprostorski digitalni dvojček temeljni referenčni model, na katerega se povezujejo vsi drugi sistemi. Geodeti pri tem zagotavljamo osnovni model prostora, od parcel, stavb in infrastrukture do topografije. Za vsak pojav v prostoru lahko tako odgovorimo na ključna vprašanja, kot so, kje se nahaja, na kateri parceli ali stavbi, kdo je lastnik in kakšna je vrednost.

Delo se po projektu SLO4D ni zaključilo. Z novim kohezijskim projektom VAIKARDD rezultate nadgrajujemo in razvijamo naprej. Prvi korak je vzpostavitev geoprostorskega digitalnega dvojčka kot povezanega, ažurnega in koordinatno umeščenega modela prostora. Naslednji korak pa je prostorska inteligenca, kjer nad semantično urejenimi podatki z jasnimi odnosi uvajamo umetno inteligenco. S tem prehajamo od modela prostora k sistemu, ki zna odgovarjati na vprašanja in podpira ukrepanje.

Na GURS-u to že danes uresničujemo v praksi. Iz LiDAR podatkov avtomatsko generiramo 3D modele stavb, kar bistveno pospeši vzpostavljanje in posodabljanje evidenc. S satelitskimi posnetki Planet pa spremljamo spremembe v prostoru skoraj v realnem času. To odpira nove možnosti za monitoring, nadzor in pravočasno ukrepanje.

SLO4D nam je omogočil povezavo sistemov, Geo Slovenija je vzpostavila okvir sodelovanja, VAIKARDD pa pomeni naslednji korak, prehod v dobo geoprostorske inteligence. Ne zato, da bi imeli več podatkov, ampak zato, da lahko prostor bolje razumemo in z njim aktivno upravljamo.